Limfom pri psih

Bolnica za živali Postojna onkologija

Limfom pri psih je raznolika skupina  bolezni in predstavlja kar 7-14% vseh rakavih bolezni psov. Poznamo skoraj 30 oblik (tipov) te bolezni, ki se obnašajo izjemno različno - nekatere se pojavijo nenadno, akutno in brez takojšnjega zdravljenja ogrožajo življenje, nekatere potekajo zelo počasi in jih obravnavamo kot kronične, t.i. indolentne bolezni. Limfomi pri psih lahko prizadenejo vse organe, vendar najpogosteje izvirajo iz bezgavk in se kasneje razširijo na druge organe, vranico,  jetra in kostni mozeg.

Kaj je limfom?

Limfom opisuje vrsto raka, ki izhaja iz belih krvničk (limfocitov), ki so del imunskega sistema - ščitijo telo pred okužbami in tudi drugimi škodljivimi učinki samega telesa. Čeprav limfom lahko prizadene vsak del in organ telesa, pa se najpogosteje pojavi na organih, ki so del imunskega sistema (bezgavke, vranica in kostni mozeg). Daleč najpogostejši je t.i. multicentrični limfom, ki  v začetku zajame bezgavke.

Ostale pogostejše oblike limfoma so kožni limfom, alimentarni ali t.i. gastrointestinalni limfom želodca in črevesja in limfom medpljučja (mediastunuma), ki prizadene bezgavke ali priželjc (timus).

Kaj povzroča limfom?

Kot za večino rakavih obolenj, žal, tudi vzrok za nastanek limfoma ni znan, čeprav je slab imunski sistem pri človeku znan dejavnik tveganja za limfom, kar pa pri psih ni potrjeno.

Kaj opazim pri psu, če ima limfom?

Najpogostejši znaki multicentričnega limfoma so povečane, trde in neboleče bezgavke. Zatipamo jih kot trde, gumastega otipa tvorbe pod kožo. Najlažje zatipamo čeljustne in podkolenske bezgavke. Drugi znaki pri psu so lahko slabo počutje, izguba apetita, teže, oteklina (edem) obraza ali nog, včasih tudi povečana žeja in pogosto uriniranje.

Bolnica za živali Postojna povečane bezgavke

Kožni limfom se lahko v začetku kaže kot suha koža z luskami, rdečino in srbečimi madeži kjerkoli po telesu in je zelo podoben izgledu pri alergiji, atopiji ali vnetju kože. Z napredovanjem bolezni pa koža na teh mestih postane vlažna, ima razjede, je rdeča in zadebeljena. Lahko se pojavijo tudi bule. Kožni limfom lahko nastane tudi v ustih in lahko v zgodnejših stadijih izgleda kot parodontalna bolezen.

Psi z alimentarnim ali t.i. gastrointestinalnim limfomom običajno bruhajo, imajo drisko in izgubljajo na teži. Driska je pogosto temna in zelo neprijetnega vonja.

Psi z medpljučnim (mediastinalmim) limfomom imajo običajno težave z dihanjem zaradi tumorja, ki pritiska na pljuča in žile in tudi zaradi nabiranja tekočine v prsni votlini in medpljučju; lahko so tudi otečeni v glavo in prednje noge, so zelo žejni in pogosto urinirajo.

Kaj bo veterinar storil, da diagnosticira limfom?

Zlati standard za diagnosticiranje limfoma je biopsija - bodisi t.i. tankoigelna biopsija, s katero dobimo celice za citološko preiskavo, ali t.i. incizijska oziroma ekscizijska biopsija, kjer z majhnim kirurškim posegom pridobimo košček ali celotno bezgavko ali košček kateregakoli drugega organa, ki ga je prizadel limfom. Danes uporabljamo tudi zelo moderne diagnostične tehnike, kot je npr. pretočna citometrija, ki jo v Bolnici za živali Postojna izvajamo skupaj z Univerzo v Milanu in svetovno priznanim strokovnjakom za limfom prof. dr. Stefanom Comazzijem, Dipl. ECVCP. Cilj je, da določimo tip limfoma, kar vpliva na prognozo in izid zdravljenja.

Poleg biopsije pri psu z limfomom svetujemo še t.i. staging ali zamejitvene teste. Cilj teh preiskav je določiti, kako daleč se je limfom razširil pri vašem psu. Na splošno, čim bolj se je razširil, slabši so obeti, prognoza. Vendar navkljub razširjenemu limfomu lahko s pravilnim zdravljenjem dosežemo t.i. remisijo, stanje regresije, umika bolezni. Testi za zamejitev bolezni seveda lahko odkrijejo tudi druge, nepovezane bolezni, ki bi lahko znatno vplivale na zdravljenje in potek bolezni. Testi, ki jih priporočamo so preiskave krvi in urina, rentgensko slikanje in ultrazvok, in vedno pogosteje CT (računalniška tomografija). V primeru, da najdemo znake limfoma ali druge bolezni, vedno odvzamemo vzorec tkiv za citološko ali histopatološko preiskavo.

Ali lahko limfom pri psu zdravimo?

Najuspešnejše zdravljenje limfoma pri vašem psu je kemoterapija. V posameznih primerih limfom lahko celo operiramo, a ga vseeno smatramo kot sistemsko bolezen in ga običajno dodatno zdravimo s kemoterapijo. Radioterapija – obsevanje v kombinaciji s kemoterapijo se zelo pogosto uporablja pri zdravljenju limfoma pri človeku in v Bolnici za živali Postojna je v primeru indikacije takoj na voljo vsem živalim z limfomom. Večina psov z limfomom po zdravljenju doseže remisijo (regresijo ozrioma umik) bolezni in neželeni učinki kemoterapije so običajno znosni. Remisija je lahko delna, kjer po zdravljenju bolezen izgine vsaj za 50% ali popolna, ko z metodami, s katerimi smo limfom odkrili le tega ne moremo več zaznati.

Protokoli, ki jih trenutno uporabljamo, vsebujejo kombinacijo različnih zdravil in zagotavljajo čim popolnejšo remisijo in čim daljše preživetje. Kot zlati standard uporabljamo prilagojeni na CHOP (ciklofosfamid, doksorubicin, vinkristin, prednizon)-temelječ protokol; zdravljenje traja 19 tednov. Na splošno, pri uporabi modificiranega protokola CHOP, ki traja 19 tednov kar 70-90% psov doseže delno ali popolno remisijo, od tega večina popolno.

Seveda ta protokol ni primeren za vse oblike limfoma; npr. kožni limfom se najbolje odziva na protitumorsko zdravilo lomustin (CCNU). Zato vam bomo po vseh opravljenih diagnostičnih testih svetovali najbolj primeren protokol za tip limfoma, ki ga ima vaš pes.

Kako poteka kemoterapija v Bolnici za živali Postojna?

Večino kemoterapij dajemo v žilo, intravensko, vedno pa del terapij poteka tudi v obliki tablet ali kapsul. Vedno vstavimo intravenski kateter po prehodnem britju in razkuževanju, kar traja od 30-60 minut.

Pred vsakim zdravljenjem vedno opravimo osnovne preiskave krvi (splošno in diferencialno krvno sliko), s katerimi preverimo število belih krvničk, ki se po vsaki kemoterapijo zmanjša in se običajno pred naslednjo terapijo povrne na sprejemljivo raven.

Kako se bo moj pes počutil po kemoterapiji?

Večina psov prenaša kemoterapijo dobro, običajno bolje kot ljudje. Nekateri psi imajo neprijetne neželene učinke zdravljenja, vendar resne zelo redko. Manj kot 5% psov z neželenimi učinki po kemoterapiji potrebuje bolnišnično zdravljenje. Običajni neželeni učinki so zmanjšan tek in živahnost, blago bruhanje in driska, ki trajajo 2-3 dni. Pri takih pacientih predpišemo simptomatsko zdravljenje neželenih učinkov kemoterapevtikov, včasih celo pri naslednji kemoterapiji nekoliko zmanjšamo odmerek protitumorskega zdravila. Dlake pri psih po kemoterapiji ne odpadejo, izjeme so nekatere pasme – npr. pudlji ali Bobtaili, kjer se dlaka zredči ali izgubijo brke ali trepalnice, ki pa vedno zrastejo znova.

Ali bo kemoterapija pozdravila mojega psa z limfomom?

Žal so le v redkih primerih psi z limfomom navidezno trajno pozdravljeni in pri večini psov se limfom ponovi. Različno dolga pa so obdobja remisije, regresije bolezni. Po ponovitvi lahko pri večini dosežemo drugo remisijo, ki pa je običajno krajša, ker postanejo limfomske celice sčasoma odporne na protitumorska zdravila. Po nekem času postanejo te celice odporne na vsa zdravila in psi zaradi napredovanja bolezni umrejo ali jih neboleče uspavamo, ko postane bolezen neobvladljiva in postane kakovost njihovega življenja preslaba.

Prognozo vašega psa z limfomom določajo tip limfoma, obseg/stadij bolezni in vrsta zdravljenja. Poznamo tipe limfoma z boljšo prognozo (npr. B tip) in slabšo prognozo (tipično so to limfomi T celic). Srednji čas preživetja psa z limfomom, ki ga zdravimo z modificiranim CHOP protokolom, je 9-13 mesecev. (Definicija srednji čas preživetja pomeni, da 50% psov živi dlje kot 9-13 mesecev in 50% psov umre prej kot v 9-13 mesecih.) Znano je tudi, da zdravljenje v zgodnjih stadijih, ko se psi počutijo dobro in so še v dobri telesni kondiciji, dajejo popolnejšo in trajnejšo remisijo. V Bolnici za živali Postojna se bomo z vami temeljito pogovorili in vam predstavili vsa dejstva preden se bo začelo zdravljenje vašega psa.

Če ste opazili težave pri vaši živali, se vedno posvetujte s svojim veterinarjem.

Pripravil Janoš Butinar

Povzeto po: Purdue University, College of Veterinary Medicine

Soglašam, da Butinar d.o.o., Cesta v Staro vas 20, 6230 Postojna, Slovenija (v nadaljevanju: upravljavec) obdeluje moje osebne podatke (ime, priimek, e-poštni naslov, podjetje, IP naslov) za namen obveščanja v zvezi z vprašanji, ki sem jih na naslovil(-a) na Bolnico za živali Postojna glede zdravja in vseh postopkov zdravljenja živali. Seznanjen(-a) sem, da imam možnost kadarkoli preklicati pridano soglasje. To lahko storim tako, da pošljem e-sporočilo na info@ahp.si. Po popolnem preklicu soglasja se bo moj profil prenehal obdelovati, prav tako s strani upravljavca ne bom več prejemal(-a) sporočil. Od upravljavca lahko zahtevam informacije, katere osebne podatke o meni obdeluje, oziroma popravek netočnih osebnih podatkov. Več informacij glede obdelave osebnih podatkov s strani upravljavca in glede mojih pravic je na voljo v Obvestilu o varovanju osebnih podatkov.

Soglašam, da Butinar d.o.o., Cesta v Staro vas 20, 6230 Postojna, Slovenija (v nadaljevanju: upravljavec) obdeluje moje osebne podatke (ime, priimek, e-poštni naslov, podjetje, IP naslov) za namen obveščanja v zvezi z vprašanji, ki sem jih na naslovil(-a) na Bolnico za živali Postojna glede zdravja in vseh postopkov zdravljenja živali. Seznanjen(-a) sem, da imam možnost kadarkoli preklicati pridano soglasje. To lahko storim tako, da pošljem e-sporočilo na info@ahp.si. Po popolnem preklicu soglasja se bo moj profil prenehal obdelovati, prav tako s strani upravljavca ne bom več prejemal(-a) sporočil. Od upravljavca lahko zahtevam informacije, katere osebne podatke o meni obdeluje, oziroma popravek netočnih osebnih podatkov. Več informacij glede obdelave osebnih podatkov s strani upravljavca in glede mojih pravic je na voljo v Obvestilu o varovanju osebnih podatkov.