Kritično boln pacient z možganskim tumorjem

Z vse pogostejšo uporabo napredne slikovne diagnostike (t.j. računalniška tomografija, magnetnoresonančna tomografija) v veterinarski medicini ugotavljamo, da so možganski tumorji pogosto vzrok nevroloških znakov pri starejših psih in mačkah. Podporno zdravljenje, operativna odstranitev tumorja in radioterapija so najpogostejši načini zdravljenja intrakranialne novotvorbe v veterinarski medicini.

Bistveni komponenti začetne stabilizacije kritično bolnega pacienta z možganskim tumorjem sta normalizacija znotrajlobanjskega tlaka (ZLT) in zdravljenje življenje ogrožajočih epileptičnih napadov. Zaradi možganskega tumorja in edema okolne možganovine lahko namreč pride do zvišanja znotrajlobanjskega tlaka, neustrezne prekrvavitve možganov, pomika možganskih struktur in smrti. Z uporabo hiperozmotskih intravenskih raztopin (t.j. manitol, hipertonična fiziološka raztopina) in njihovim reološkim in ozmotskim delovanjem, znižamo ZLT in izboljšamo prekrvavitev možganov. S 30° naklonom glave in telesa olajšamo odtok venske krvi iz glave in pripomoremo k znižanju ZLT. Zaradi pozitivnega učinka kortikosteroidov pri zdravljenju tumorsko povzročenega možganskega edema (npr. deksametazon), kortikosteroide redno uporabljamo pri kritično bolnih pacientih z možganskim tumorjem.
Epileptični napadi so pogost in potencialno življenje ogrožajoč pojav pri možganskih tumorjih. Ponavljajoči se dnevni napadi in zlasti epileptični status predstavljajo medicinsko nujnost in zahtevajo takojšnje in agresivno antiepileptično zdravljenje. Različna intravenska antiepileptična zdravila (t.j. diazepam, midazolam, fenobarbital, levetiracetam, propofol) lahko uporabljamo kot monoterapijo ali v kombinaciji z drugimi, v rednih intravenskih bolusih ali kot intravensko infuzijo.
Za zagotavljanje ustrezne prekrvavitve in oskrbe možganov s hranilnimi snovmi, moramo zagovoviti kardiocirkulatorno in respiratorno stabilnost pacienta. Pri kritično bolnem pacientu s patološkim vzorcem dihanja, neustrezno ventilacijo in/ali oksigenacijo, hudo prizadeto stopnjo zavesti ali nevarnostjo aspiracijske pljučnice je potrebna intratrahealna intubacija in vodeno predihavanje.
Dolgoročna prognoza pri psih z infratentorialnimi možganskimi tumorji in le podporno terapijo je slaba; pri supratentorialnih tumorjih in podporno terapijo je preživetje lahko daljše od 3 mesecev. Ko zdravljenje možganskih tumorjev vključuje operativno odstranitev tumorja ali/in radioterapijo je preživetje znatno boljše, pri čemer je, glede na dosedanje raziskave v veterini, obsevanje možganskih tumorjev enako učinkovito kot kirurško zdravljenje.

Poleg tega klinične izkušnje kažejo, da lahko zgodnja uporaba radioterapije pomaga pri stabilizaciji nevroloških znakov.

Glede na povedano, se po začetni stabilizaciji kritično bolnega pacienta z intrakranialno neoplazmo svetuje radioterapija ali/in operativno zdravljenje tumorja.
Če ste opazili težave pri vaši živali, se vedno posvetujte s svojim veterinarjem.
Slike: Bolnica za živali Postojna in Radioterapia u Psa