spacer
spacer
Uredi vsebino
Domov    Kontakt    Kazalo
slo
hr
ita
en
Izberi skupino bannerjev Uredi seznam bannerjev
FB
spacer
spacer
Uredi vsebino




PLANIRNI SISTEM XiO


V Bolnici za živali imamo novo pridobitev, XiO planirni sistem največjega svetovnega proizvajalca obsevalnih naprav - linearnihpospeševalnikov Elekta. XiO je nagradnja novega CT Hitachi 16 Supria in omogoča natančno načrtovanje obsevanja. CT posnetki tumorjev se uvozijo v planirni sistem, ki določi optimalno obsevanja tumorja in čim večjo zaščito zdravih tkiv. Živalim, obolelim za rakom tako z radioterapijo omogočamo boljše možnosti za življenje.






Radioterapija

Uredi vsebino
radioterapija

Obsevanje je poleg kirurške onkologije in kemoterapije  eden od treh stebrov onkološkega zdravljenja. Pomembno je vedeti, da je obsevanje lokalno zdravljenje, podobno kirurškemu, obsevanje pa lahko zajame večje območje tumorskega tkiva. V primeru, da ima tumor možnost zasevanja – metastaziranja, je poleg obsevanja potrebno uporabiti še sistemsko zdravljenje s kemoterapijo in biološkimi zdravili. Vedno več pacientov s tumorskimi boleznimi zdravimo z večimi načini zdravljenja. V humani onkologiji postaja obsevanje vse pomembnejši način zdravljenja malignih obolenj, v večini primerov kot del kompleksnega zdravljenja ali kot mu pravimo v onkologiji multimodalnega zdravljenja. Odstotek ljudi, ki morajo prejeti obsevanje kot del zdravljenja dosega že 50 %, v zelo razvitih deželah pa celo do 60 %. V veterinarski medicini je ta % manjši, ta trenutek je v celotni Evropi nekaj manj kot 20 ustanov z lastno moderno obsevalno napravo.

Naštejemo naj nekaj vrst tumorjev, ki jih zdravimo samo z obsevanjem ali je obsevanje del t.i. multimodalnega zdravljenja:
Mastocitomi; mehkotkivni sarkomi; nosni tumorji; možganski tumorji; ustni tumorji – melanom, ploščatocelični karcinom,  akantomatozni epulis in fiobrosarkom; ploščatocelični karcinomi glave in vratu; adenokarcinom paraanalnih vrečk; lokalni limfomi – v nosu, koži, lokaliziran plazmacitom.

Da bi razumeli kako deluje obsevanje je dobro poznati osnove nastanka in rasti tumorjev. Tumorske celice so na nek način podobne normalnim celicam, njihov celični ciklus, rast in delitev so takorekoč enaki normalnim celicam, izgubile pa so kontrolne mehanizme. Agresivnost tumorjev je zelo odvisna od stopnje izgube kontrole celičnih mehanizmov. Pri obsevanju je zelo pomembno, kako se tumor obnaša kot celota – ko je tumor v nastajanju je očem še neviden, a metabolno zelo aktiven, ko raste se njegova metabolna in celična aktivnost zmanjšuje in postaja celično manj aktivna populacija celic.

Radioterapija je najučinkovitejša pri metabolno in celično aktivnih tumorjih. Včasih lahko kirurško delno odstranimo metabolno malo aktivno tumorsko tkivo in preostanek, metabolno aktivnejši in mnogo bolj dovzeten za radioterapijo obsevamo.
Radioterapija deluje na osnovi nalaganja energije v DNA ali njeno neposredno bližino in celice odmrejo, ker imajo okvarjeno DNA. Žal radioterapija ni selektivna in ubija tudi zdrave celice in le določen delež vseh celic se uniči ob vsakem obsevanju. Večina protokolov obsevanja uporablja več manjših doz obsevanja z namenom uničiti čimveč tumorskih celic in hkrati omogočiti obnovo zdravih celic.  S planiranjem obsevanja dosežemo, da večina žarkov zadene tumorske celic. Skupna doza obsevanja se določi na osnovi doze, ki je potrebna za uničenje tumorja, časovni intervali med obsevanjem se določijo na osnovi tumorja in okolnih zdravih tkiv, posamezna doza obsevanja – frakcija se določi na osnovi zmožnosti preživetja najobčutljivejšega  zdravega tkiva,  zajetega v polje obsevanja.
Protokole obsevanja lahko delimo tudi na t.i. kurativne, kjer želimo tumor popolnoma ali vsaj čimbolj uničiti in t.i. paliativne – slov. lajšalne, kjer tumorja ne moremo popolnoma uničti ali ima pacient že zasevke, metastaze, pa mu vseeno lahko naredimo življenje daljše in boljše z obsevanjem.
Standarden kurativni protokol je 18-20 x 3Gy (Gy – grej -  je enota za dozo obsevanja), 5-6 dni v tednu.


radioterapija radioterapija


Nekatere tumorje, ki imajo sicer veliko sposobnost metastaziranja in jih zdravimo tudi z drugimi metodami, kot npr. ustni melanom z melanomsko vakcino, lahko obsevamo s paliativnim protokolom, z manjšim številom frakcij – obsevanj in večjimi dozami in dosežemo skupno dobre uspehe. Tipičen paliativni protokol je 6x5 Gy ali 6x6 Gy ali celo 4x8-9 Gy. Nekatere tumorje, kot je ploščatocelični karcinom, ki imajo izjemno veliko sposobnost delitve ali t.i. podvojitveni čas, je primerno obsevati tudi 2x dnevno, da dozo obsevanja v tumor dovajamo pohitreno in onemogočimo okrevanje tumorskih celic, hkrati pa tudi čas terapije znatno skrajšamo. Tipičen pospešeni protokol za ploščatocelični karcinom traja 9 dni,  14 x 3,2-3,5 Gy.  Pomembno je vedeti, da paliativne protokole uporabljamo tudi za lajšanje bolečin pri zelo bolečih tumorjih, kot je kostni rak ali osteosarkom. Učinki obsevanja pri osterosarkomu so dvojni, z njim delno zaustavimo rast tumorja, še bolj pomembni pa so protibolečinski učinki.

Obsevanje ima tudi stranske učinke, ki jih delimo na  takojšnje ali akutne in kasne ali kronične. Akutni stranski učinki so pričakovani, so vnetje kože in sluznic, izpadanje dlake, kronični pa poškodbe živčnih tkiv, zabrazgotinjena tkiva in odmiranje kosti. Sprejemljivi kronični stranski učinki so gola koža in zamotnitev leče – katarakta.  Akutni se pojavijo nekaj tednov po obsevanju in tudi izzvenijo v parih tednih, kronični pa se pojavijo tudi več let po obsevanju.  Večini stranskih učinkov se v veliki meri izognemo s pravilnim planiranjem, postopkom pri katerem uporabimo slikovno diagnostiko, običajno CT in fizikalne izračune. S planiranjem poskrbimo, da večina energije obsevanja pride v tumor in čimmanj v okolna zdrava tkiva. Za planiranje uporabljamo posebne računalniške programe.

Manj znano,  a pomembno dejstvo je, da z radioterapijo lajšamo in zdravimo tudi netumorska obolenja – kroničen,  boleč osteoartritis in nekatera autoimuna obolenja. Doze pri teh zdravljenjih so praviloma majhne in skorajda ni stranskih učinkov.
Važno je vedeti, da je pri vsakem obsevanju za pravilno namestitev pacienta potrebna anestezija, ki pa je plitva in zelo kratkotrajna. Uporabljamo posebne tehnike anestezije, kjer je pacient že nekaj minut  po končanem obsevanju popolnoma buden. Seveda vsakega pacienta pred pričetkom obsevanja temeljito pregledamo in opravimo vse preiskave in ga obsevamo le če smo prepričani da zaradi anestezije ni tveganja.


Uredi vsebino










 
 
spacer
spacer
Uredi nogo